Zgodovina

Zamisel o PVP izvira iz Velike Britanije iz začetka 80 let prejšnjega stoletja. Postopki PVP so se začeli izvajati, ko so strokovnjaki s področja prometne varnosti ugotovili, da pogosto odpravljajo pomanjkljivosti pa relativno novih cestah. V duhu načela, da je »bolje preprečiti kot zdraviti« so se odločili uporabiti nekatere izkušnje na področju prometne varnosti, ki so si jih pridobili med prizadevanji za odpravo vzrokov za nastanek prometnih nesreč in take elemente vključiti v nove projekte za gradnjo in rekonstrukcije cest.

Do leta 1991 je Ministrstvo za promet Velike Britanije uvedlo obvezno PVP za vse glavne ceste in avtoceste. Nacionalne smernice so bile prvič sprejete leta 1996 in priporočajo izvajanje PVP, če je le mogoče, pri vseh projektih v okviru razpoložljivih virov.   Novejše smernice je oktobra 2008 objavil Inštitut za avtoceste in transport.

Kmalu so temu vzgledu sledile še druge evropske države: Danska, Nizozemska, Nemčija, Švedska, Norveška in Francija so prav tako uvedle postopke PVP.

V ZDA je Zvezna uprava za ceste (FHWA) zelo aktivna na področju preverjanja varnosti v prometu. FHWA je pripravila Priročnik za preverjanje varnosti v prometu in vodi usposabljanje s pomočjo Nacionalnega inštituta za ceste (oddelek odgovoren za izobraževanje pri FHWA). Inštitut prometnih inženirjev, ki ga podpira FHWA, je prav tako dejaven na tem področju. Imajo svojo spletno stran in izvajajo delavnice na letnih srečanjih.

Preverjanje varnosti v prometu je sedaj običajno v več državah širom celega sveta, tudi na Islandiji, v Južni Afriki in v nekaterih državah jugovzhodne Azije, kjer imajo dobro razvite sisteme in postopke. Svetovna banka in Svetovna zdravstvena organizacija aktivno spodbujata preverjanje varnosti v prometu kot del nacionalnih politik za varnost v prometu.